Pomisleki


Moja jesen

Zapisano pod Razmišljanja, misli avtor: afnaa, 20.10.2007

jesen.jpg jesen2.jpg

Zeblo me je kakor psa. V svoji skromni jakni sem zmrzovala tako dolgo, dokler se tata končno ni prikobacal in prav odleglo mi je, ko sem se lahko pogrela v našem tardečem avtu, na katerega je sam tako zelo ponosen. Stisnila sem se torej k bratrancu in se skupaj z ostalimi odpeljala proti Lendavi, da bi nahranili svoje lačne želodčke, ko ugotovimo, da je začelo deževati. Nič posebnega torej. Dežne kapljice se oplazile avtomobilske šipe, mi pa prav nič nismo bili presenečeni, dokler se niso pojavile prve snežinke.

Jesen je že od malega moj najljubši letni čas. Vendar v mislih imam tisto pravo, ko se jesenske barve prelivajo, ko je vsa družina zbrana ob mizi, ko vsi lupimo pečene kostanje in se drug drugemo smejimo, ko zadnje dni v oktobru na glave posadimo čarovniške klobuke, mrzlično kupujemo zimske plašče ter se ob skodelici vroče čokolade zavijemo v topel šal in z nasmehom zaspimo. Rada imam takšne trunutke in prav zaradi teh malenkosti obožujem jesen. Ko sem bila še mlajša, sem skrbno nabrala jesenske liste, ki so vsako jesen padli z dreves, jih pobarvala in jih veselo odtisnila na papir.

Obožujem jesen. Obožujem jesensko listje, ki počasi pada, rada imam sosedovega psa, ki se s takšnim veseljem zaženo proti luži in vse okoli poškropi, rada imam vonj kostanjev in vonj mleka z medom.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Za pisanje komentarjev moraš biti prijavljen.