Pomisleki


Tistim, ki jih imam rada

Zapisano pod Ljubezen, Moja družina avtor: afnaa, 9.11.2007

Veliko je ljudi, ki mi ogromno pomenijo. S katerimi sem jokala, se veselila, smejala ter doživela svetle, prav tako tudi temne trenutke. Za tiste, ki so mi vedno stali ob strani in zaradi katerih bi se utapljala v solzah, če bi se jim kaj zgodilo. Prav sram me je, da jim ne priznam kaj čutim, kako zelo jih včasih pogrešam in kako uživam v njihovi družbi. Vem namreč, da bi to morala večkrat storiti, jim povedati, kako vesela sem, da jih imam ob sebi, ko se skupaj smejimo in jočemo. Nisem prepričana, če sem komu že kdaj priznala, da ga imam rada ter resno mislila. Priznam, težko mi je. Čustva tako zelo težko izrazim, ker se bojim. Bojam samote, zasmehovanja in ponižanja, pa ne vem zakaj.

Obstaja oseba do katere čutim nekaj neverjetnega, spoštovanje ter ljubezen. To je moja babica. Vsi jo imamo tako zelo radi, nima sovražnika, ker je tako zelo ljubeča in dobra. Skrbi jo za vse, moli še za tiste, ki so jo zelo prizadeli in prosi naj se spametujejo. Vsakogar sprejme takšnega kot je, ne spreminja ga in ga ima rada, pusti ljubiti, odpušča in druge uči mnogih vrednot. Ne zahteva veliko, je občutljiva, čustvena ter joče kadar je treba. Šali se in se ne boji smrti, govori nam, naj sledimo svojim željam, naj se ne pustimo zapeljati in nenazadnje naj se je spominjamo v kar se da najlepši luči, kar je zagotovo uresničljivo, saj je lahko vzor mnogim. Od nje sem se veliko naučila, a z njo preživela še premalo časa, ona je tista, ki me je naučila moliti, ona je tista, ki me je prva naučila kuhati, spoštovati ljudi, mi vzgojila vero do živih bitij in dosegla, da vsakogar sprejemam takšnega kot je, tako kot ona. Ni ji težko kuhati za deset, čeprav ni več tako čila kot je bila nekoč, ni ji težko poskrbeti za nekoga, ki potrebuje pomoč, daje nasvete, ko jih potrebujemo ter skrbi za dedka, ko je to potrebno. Ni popolna, ker nihče ni; je človek in ima svoje napake, vendar te v primerjavi z njenimi vrlinami niso vredne omembe, saj so te posledica njene dobrote in ljubezni. Ne bi si oprostila, če bi jo prizadela; če bi jo ranila. Vem, da bi mi odpustila, a pozabila ne bi nikoli. Bolelo bi jo, saj ima tudi ona mene rada in je ponosna name. Spoštuje me, me pusti pri miru, ko je to potrebno, se postavi zame in me brani, zanjo sem vedno čudovita, tudi takrat, ko se razjezim in kuham mulo, ko vstanem navsezgodaj in sem tečna, ko prihiti z jutranjo kavo, ko se skupaj pogovarjava in nikomur ne dopustiva, da bi naju pri tem zmotil. Rada jo imam.

  • Share/Bookmark