Pomisleki


V imenu očeta in sina, amen

Zapisano pod Aktualno, Moja družina, Razmišljanja, misli avtor: afnaa, 27.12.2007

V času božičnih praznikov sem se že nekajkrat zasačila, kako razmišljam o Bogu in ne morem si kaj, da ne bi o tem tudi pisala. Tudi to leto smo pod jelko postavili jaslice in poslušali pridige škofov po televiziji, jaz pa se sprašujem ali ima vse skupaj sploh kakšen smisel.

Zaradi tate, ki je pravoslavec nisem opravljala zakramentov, nisem bila krščena in moja družina ni tako verna, da bi bila vsako nedeljo pri maši. Če bi bilo po moje, bi k verouku hodila, pa ne zato, ker bi bila tako zelo predana Bogu, temveč že zaradi širjenja obzorij, nekega splošnega znanja in mojega interesa.

Starša imata precej hecen odnos do teh stvari. Mama je kristjanka, bila je namreč krščena, kot otrok je hodila k verouku in k maši, opravljene ima vse zakremente, vendar mislim, da ne moli več, k maši pa je ni bilo že celo večnost. Tata je pravoslavec, vendar nisem ravno prepričana, da v Boga zares verjame. Cerkev obišče zgolj zaradi zanimanja, nazadnje sma bila skupaj v začetku januarja, ko pravoslavci praznujejo božič. Nisem vedela, kako vse skupaj sploh poteka, vedela sem le, da imajo duhovniki neskončno dolge brade in to je bilo vse. No, če smo čisto iskreni, tudi zdaj ne vem veliko, niti sanja se mi ne o o njihovih navadah in lahko le upam, da letošnji božič izvem kaj več.

Jasno mi je, da je vernim ljudem v življenju lažje. Ko se zgodi kaj slabega, se izgovarjajo, da je takšna božja volja. Če materi avto povozi sina, je to božja volja, prav tako, če je nekdo nesrečen ali pa vesel, božja volja je tudi, če je nekdo reven in je lačen, kakor je tudi božja volja, če ima nekdo vse, kar mu srce poželi. Ko se zgodi kaj slabega si rečeš, da je tako pač Bog hotel. Ne iščeš realnih dejstev, ne iščeš vzrokov za dogodke, ki so se ti pripetili, temveč se sprijazniš, da je to božja volja in pika.

Prevzema me razmišljanje mojega strica. Je brat moje mame, torej kristjan. Vsako nedeljo ga je moč videti pri maši, ob vseh večjih praznikih greje klopi cerkve, opravil je vse zakramente in nenazadnje tudi močno veruje v Boga. Trudi se živeti kar se da pobožno, a mu to nekako ne uspeva. Seveda se ima sam za zelo inteligentnega in poštenega človeka in čeprav mu manjka kanček razgledanosti, to tudi je. Ne verjamem pa, da je v svoji mladosti živel po načeli desetih zapovedi, pa tudi danes pije, preklinja, obrekuje in je že več let ločen. Drugim pametuje, kljub temu, da je nekoč sam delal iste napake. Naj mu Bog pomaga, torej.

Nisem prepričana, kako je z vero pri meni. Glede na to, da mnenje oblikujem dolgo časa in ga nato običajno ne spreminjam, sem do Boga precej skeptična. Spoštujem vse vere in ljudi ne ocenjujem na podlagi slednje. Babica, prav tako zelo pobožna, me je naučila moliti kot otroka. Še vedno nisem pozabila najinih rožnih vencev. Bistvo je, da moliš in veruješ zaradi sebe, ker si ravno ti tisti, ki v Boga, takšnega ali drugačnega verjameš in ne moliš samo zaradi tega, ker to delajo ostali. Bojim pa se, da to nisem jaz. Verujem vase in v dejstvo, da se vse dobro povrne, slabo pa plača in če si sama ne bom pomagala, mi tudi Bog ne bo.

  • Share/Bookmark
 

9 komentarjev na 'V imenu očeta in sina, amen'

Naroči se na novice preko RSS ali Trackback na 'V imenu očeta in sina, amen'.

  1. nichiren nichiren pravi,

    27.12.2007 ob 21:06

    le tako naprej.misli in razmišljaj,ne pusti da ti kdorkoli pere možgane

  2. dabl dabl pravi,

    27.12.2007 ob 21:27

    Super objava. Sploh ni stvari v kateri se ne bi strinjal. Zanimivo je res da so prav tisti, ki presedijo v cerkvi cele popoldneve, običajno v osebnem življenju veliki kršitelji zapovedi. Ne gre mi prav tako v glavo…gospe, ki hodijo k maši kadar imajo priložnost(običajno torej starejše) so zelo proti raznim novostim v cerkvi. Ko mladi včasih pripravimo mašo, le-ta vsebuje tudi nekakšen ples in je maša izredno zanimiva – za mlade. Starejši pa so tako zelo konzervativni, da mi včasih to kar najeda. Samo…nimamo kej ;) Fajn blog res…

  3. afnaa afnaa pravi,

    27.12.2007 ob 22:14

    Nisem sicer rekla, da je moj stric velik grešnik, ker imamo vsi napake in nihče ni brez greha, pravim samo, da je žalostno, da ne pomete najprej pred svojim pragom, šele na to pa gre k drugim, kljub temu namreč poskušam sprejemati njegove neokusne pripombe.
    In ja, prav imaš. Starejši ne spadajo k mladim, to je dejstvo. Še vedno živijo v starih časih z mislijo, da se ni nič spremenilo. Veseli pa me, da imava enako mnenje (:

  4. dabl dabl pravi,

    28.12.2007 ob 15:40

    no sj nism konkretno mislil na tvojega strica…ravn sm se spomnil ko sm prebral to o stricu. Sicer pa zame je vernik (tisti pravi vernik) tisti, ki sam pride do spoznanja v kaj sploh veruje. Res je da vero podedujemo na nek način…ampak če sam ne dojameš bistva vere je brezpredmetno imenovati sebe za pripadnika neke vere. Evo jst sm sicer že nekaj let nazaj prišel do tega, da pač verjamem v te stvari kot jih uči rimokatoliška Cerkev in se brez sramu imenujem za kristjana ;)

  5. afnaa afnaa pravi,

    29.12.2007 ob 13:31

    Se strinjam in zdi se mi, da je ravno to bistvo verovanja, kajne? Da resnično verjameš, da ti bo Bog pomagal, če boš pobožen in da moliš, ker tako sam hočeš, ne pa le zato, ker to počnejo drugi in se pač sprijazniš, da ti je bila vera položena v zibelko. Pri meni pa nastopi ravno ta problem, da sem do vere skeptična in se še vedno iščem, ne glede na to kakšne verozapovedi je moja družina.


  6. 29.12.2007 ob 21:04

    [...] reče, da sem Bosanka. Ker nisem in z Bosno nimam nobene zveze, čeprav spoštujem vsak narod, vero in [...]

  7. 1danica 1danica pravi,

    29.12.2007 ob 23:08

    Odprta ostani in sprejmi tisto, kar srce čuti. Iskreno išči in boš našla. Najdi tisto, kar te bo izpolnilo – to je moja novoletna želja zate.

    Cerkev te morda bega zato (poleg različnih ver staršev) , ker je nekoliko za časom in ni po meri današnjega (sploh mladega) človeka. Še vedno verjamem, da k maši ne grem zaradi duhovnika, ampak zaradi njegovega šefa (vrhovnega, ne kakšnega vmes :) ), torej niti ni tako važno, kdo mašo daruje. Med pravoslavci, katoliki in protestanti so razlike, ki se morda zdijo ogromne, v bistvu so pa le nianse, iz katerih mi, majhni kot smo, delamo celo reč.

  8. afnaa afnaa pravi,

    30.12.2007 ob 19:57

    Ne vem, mogoče, čeprav je cerkev že od nekdaj za časom in verjetno je tako tudi prav. Vedno se mi je zdela umirjena, konzervativna in ustanova, kjer je vse črno belo. Pika.


  9. 21.07.2008 ob 22:35

    [...] vere sem bila vedno nekoliko skeptična. Če tako pravijo vsi okoli mene, če so v to vsi tako zelo prepričani in okrog tega zganjajo [...]

Komentiraj

Za pisanje komentarjev moraš biti prijavljen.