Pomisleki


Ne bev ne mev

Zapisano pod Razmišljanja, misli avtor: afnaa, 19.01.2008

Ja, še sem živa. Življenje še vedno diham s celimi pljuči in znam prešteti do deset. Popolnoma pa sem pozabila na svoje pisanje in ne bom utrujala s praznimi izgovori ter bom raje tiho. Da pa se mi vest ne bo začela gnojiti, naj povem le, da januarja resnično ne maram. Krivim ga namreč za moje narkomanske oči, prazne skodelice kave in prav takšne flaše kokakole, boleč vrat in še marsikaj.

V glavi so se mi že neštetokrat odvrtele misli o tem, kako dolgočasen je januar. Dnevi so polni pustega poprazničnega vzdušja, okraski počasi izginjajo, ljudje pa z dolgimi obrazi tavajo in se sprašujejo ali ima vse skupaj sploh kakšen smisel. To je mesec, ko moja lenoba plača račun, ki se vleče v neskončnost. Vse kar naredim, naredim namreč zadnji trenutek. Odlašam dokler je le mogoče in se potem tolčem po glavi. Ponavadi stvar dokončam vedno, ne glede na ovire ter se naslednji dan zato zbudim z duplimi podočnjaki. V prvem mesecu v letu se obveznosti nakopičijo in takrat je moja volja in nasploh duševno ter zunanje stanje dobesedno na psu. Pa saj sem si sama kriva, a imam vsaj kakšen izgovor, ker je januar resnično grozljiv mesec. Ni ne bev ne mev, pa recite karkoli že hočete.

K pisanju posta me je vzpodbudil napis na naslovnici na eni izmed slovenskih revij: ‘Znebite se prazničnih kilogramov!’ Je že res, da je januar mesec, ko se po praznikih vsi močno zakopljejo v delo. Ali pa bi se vsaj morali; to vsi jemljemo kot nekaj popolnoma običajnega. Pričakuje se, da si boš med slednjimi nabral moči, nato pa se vrnil na ustaljene tirnice in kot sem že dejala, me prazniki utrudijo in sem samo bolj utrujena kot prej.

Zagotovo je mesec pričakovanj in pika. Vsi poznamo tisto o novoletnih obljubah, ki se vsako leto ponavljajo, le zato, ker jih prejšnje leto nismo uresničili. Pričakuje se, da boš po obilnem decembru shujšal, da boš po počitku spet pripravljen na nove izzive in da boš brez težav naredil vse tisto, kar od tebe zahtevajo. Pričakovanja, pričakovanja in pričakovanja. Na vsakem vogalu jih najdeš nešteto. Prav vsako bitje, ki ve, da obstajam od mene nekaj pričakuje. Pričakuje, da bom šla z dvigalom in ne po stopnicah, da bom pomila posodo, da se bom pobrigala za umazano perilo, da bom fiziko pisala pet, da bom vedno jaz tista, ki bo prva poklicala, da ne potrebujem prevoza, ker lahko grem z avtobusom in da bom vrnila zaprašene knjige, ki že sto let čakajo na nekoga, ki bi se jih usmilil in jih prebral. Predvsem pa pričakujejo, da jih ne bom razočarala. Mene je zato groza ob misli, da bi nekoga pustila na cedilu in da bi zaradi tega izubila njegovo zaupanje.

Skozi življenje bi se lahko sprehodili brez pričakovanj in posledično tudi brez razočaranj. Takšno življeje pa bi bilo le ena velika gmota megle.  

  • Share/Bookmark
 

5 komentarjev na 'Ne bev ne mev'

Naroči se na novice preko RSS ali Trackback na 'Ne bev ne mev'.

  1. pantera pantera pravi,

    19.01.2008 ob 09:06

    Točno tako. Januar je gnil in poln pričakovanj. Vendar ni vse pričakovanje, kar si napisala. Pomivanje posode lahko počaka, lahko pustiš, da se nabere plesen in potem vse skupaj s posodo vred vržeš v smeti. Pa je to smiselno? Ne, razen če imaš preveč denarja. Posoda ne pričakuje nič. Nihče ne pričakuje, da boš shujšala (to je le vpliv medijev), če tega ne želiš. Lahko pa to pričakuješ od sebe. Ampak zakaj bi, če te to mori? Tole pričakovanje je res en zafuk. Pa lep januar še naprej – sledi mu februar ;)

  2. afnaa afnaa pravi,

    19.01.2008 ob 15:32

    Posoda seveda nič ne pričakuje, nesmiselno bi bilo, če bi. Vendar pa mama pričakuje od hčerke, da jo bo pomila :D
    Če nekomu rečeš, da boš shujšal in si tip osebe, ki svoje obljube vedno tudi izpolni (to je sicer redko), ta oseba pričakuje, da bo tako. Mogoče ne naglas, temveč nekje v sebi zagotovo. In ja, najtežja so tisti pričakovanja, ki so tvoja. Vendar hvala bogu, da je tukaj februar, ko se pričakuje, da se boš našemil. No, pa smo spet tam :)

  3. dare dare pravi,

    19.01.2008 ob 18:29

    Nekje sem pred časom prebral, da imajo ljudje , ki iz našega podnebnega pasu odidejo živet v tropske kraje od vsega največ težav ravno zaradi tega , ker leto tam doli nima ciklusov. Preprosto je dan enak dnevu in tudi največji navdušenec nad takšno klimo v določenem času začne pogrešati spremembe.
    Človek tam ugotovi , da sončno in vroče vreme ni lepo kar tako samo po sebi. Vetrovna jesen, mrzla zima in deževna pomlad so zaslužni za to, da so poletja tako krasna.

    Namesto komentarja skoppiral s svojega posta

    http://daretovblog.blog.siol.net/2007/09/04/jesen-je-cisto-v-redu/

    Lep pozdrav!

  4. afnaa afnaa pravi,

    19.01.2008 ob 19:05

    Ja, jesen je res čisto vredu. Jaz pa pišem o pričakovanjih polnem januarju, ki pa bi mi bil čisto všeč, če ne bi vsega prelagala na jutri in vedno iskala izgovore. Tokrat je pač januar vsega kriv :D

  5. andraz182 andraz182 pravi,

    19.01.2008 ob 20:38

    Oj, pozdravljena spet med blogerji ;)

    No, pa sem vsaj izvedel, zakaj nič ne pišeš … Eh, jebeš januar, čez dva tedna pride februar :D

Komentiraj

Za pisanje komentarjev moraš biti prijavljen.