Valentinovo? Ne, hvala
Izložbe so v vsaki trgovini polne prekajenih srčastih balonov in svetlečih srčkov, meni pa se ob vsem tem sranju dviguje. Praznik so za roge privlekli iz Amerike in na račun njega prodajalci mastno služijo, da se kar cedi, od mene pa pričakujejo, da ga bom z odprtimi rokami sprejela. Pa kaj se grejo?
Mogoče praznika ne sprejemam in ga ne razumem, preprosto za to, ker že dolgo nisem občutila metuljčkov v trebuhu. Da se na nekoga navežem tako zelo, da sem mu sposobna zaupati in da bi zanj naredila vse, za kar bi me prosil, potrebujem ogromno časa. Mogoče se samo bojim, da bi me spodneslo in potem bi me bolelo. Vendarle pa mislim, da to ne upraviči mojega mnenja, da je valentinovo kurac od ovce. Čisto tako, po domače. Ljubezen je prelepa in lahko jo izkažuješ vsak dan, zato pa res ne potrebuješ blesavega praznika. Da se žena joče v dnevni samo za to, ker se mož nanjo ni spomnil in ker je tako prekleto razočarana, ker ji ni kupil posrane rože? Ne, hvala.
Ljubezen še zdaleč ni en dan v letu. Je tako lepo čustvo, da ga je za en dan škoda. Potrebno se ji je posvečati in jo gojiti vso leto, ne le en kurčev dan v letu. Da pa so 14. februarja polne cvetličarne moških, ki bi radi na ta dan popravili vse, kar so v prejšnjih zajebali, pa je preveč. Ampak seveda rože, bonboniero, plišastega medvedka s srčkom v objemu preprosto moraš kupiti. Če ne, nisi normalen. Potem pa se začne nekdo mršiti. Da mu kao rože niso všeč, ali pa da je številka moderca prevelika, da mu spodnje gate s srčki niso všeč. Na, tu maš deset evrov, pa si sam kupi kaj ti paše. Jaz se tega več ne grem.
Moj tata mami kupi rože na valentinovo samo takrat, ko se spomni. In ona ni razočarana ali objokana, je pa vesela, da se je spomnil, ker se lansko leto pač ni. Pa še zdaleč ne zato, ker je ne bi imel rad. Preprosto zato, ker mu prazniki pomenijo popolnoma nič. Aja točno, danes je to. In gre v cvetličarno po posrano rožo. Konec dejanja.
Sem dobila rožico s srčki. Da so srčki gor, sem opazila šele naslednji dan. Ampak, se mi je zdelo lepooooooo.
Že od nekdaj si ljudje izmišljujejo praznike. Tisti dan potem izkoristijo za opravičevanja in se vedejo tako kot bi se morali veliko večkrat (če že en vsak dan). Pa to mi še nekako gre, saj smo se nekaterih takšnih dni pač navadili. Ko pa smo se jih lotili uvažati iz Amerike…kako si že rekla! Aja, točno…kurac od ovce!
To je odvisno kako gledaš na stvar … Mladi (in tudi nekateri stari) zaljubljenci se tega dne veselijo, samski pa smo bolj pesimistični glede tega dne.
Pa saj je lepo, če se nekdo spomni nate. Ampak sem še vedno mnenja, da za to ne potrebuješ dneva; to lahko storiš vsak dan
Moja najhujša nočna mora je to, da kdaj fašem kakšen tak kič. Zaboga kako naj se delam, da sem vesela, če mi gre na kozlanje ob nekem plišastem medvedku?! Pa kaj naj s tem počnem??
Nasploh mi je kupovanje ”posiljenih” daril totalno antipatično. Vesela sem daril, ki so inovativna, ki imajo neko ozadje in zgodbo oz. namen, zakaj ravno to