Pomisleki


Nazaj sem

Zapisano pod Razmišljanja, misli avtor: afnaa, 19.04.2008

Zadnje čase pogosto prelistam Blogrolo (resnično ne bi razpravljala o kvaliteti že menda desetega brezplačnega tednika, ki resnično ni nič posebnega), kjer vsak bloger z visoko vnemo zatrjuje, da bo nehal pisati takoj, ko ne bo imel več ničesar za povedati. To pa smatram kot nekaj težkega in ne verjamem, da je vsak sposoben kritično presoditi kdaj bi bilo dobro, da pač nehaš pisati.

Pišem od avgusta. Okej, priznajmo, da ne redno. Verjetno ne samo zato, ker so moji posti relativno dolgi, vendar tudi zato, ker potrebujem prekleto dolgo časa, da neko stvar napišem. In če faking ne bi bila tako zelo kritična do vsega kar naredim, bi šlo verjetno vse skupaj hitreje.  Če bi pisala redneje in če bi bila resnično za kakšno leto starejša, bi bil blog verjetno tudi bolj obiskan, a če si nalijemo čistega vina, pišem predvsem zase, pa naj se vam ob tem prosim ne zaleti. Rada se izražam v besedah, opisujem čustva in neskončno rada sem odkrita, če se že drugače moram velikokrat ugrizniti v jezik. Tako rada povem kaj mislim brez slabe vesti. Včasih sem rada nesramna. En mesec brez pisanja? Precej polno čustev, ki nikakor ne morejo izpuhteti iz tebe.

Kdo ve kako dolgo bom še zdržala. Who cares.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Za pisanje komentarjev moraš biti prijavljen.