Pomisleki


Resničnostna meja

Zapisano pod Razmišljanja, misli avtor: afnaa, 30.04.2008

Zadnje čase se pojavljajo besni očitki in naenkrat neznanska skrb za otroke. Postavljajo se vprašanja o gromozanskem vplivu resničnostnih šovov, ki jih je na naših tleh vedno več, mene pa očitno nekaj sili k temu, da o tem razmišljam in posledično spet pišem.

Vsi po vrsti si grizejo nohte in šele zdaj, ko je stekla voda v grlo in je škoda že narejena, pametujejo. V oddaji Trenja so se namreč “nadvse resno” lotili vprašanja o kršenju človekovih pravic v resničnostnem šovu in kolikor je pač bilo mogoče gledalcem na pladnju ponudili različna mnenja in besede, ki so se med sabo kresale. Malo morje različnih mnenj in izgovarjanja na trpeče mladostnike, ki so prisiljeni to svinjarijo gledati. Okej, eno je prisila, drugo prostovoljstvo in resnično si ne bi upala trditi, da ob ogledu kdo trpi. Če trpiš, situacijo pač poskušaš izboljšati. V tem primeru lahko preklopiš kanal in na nacionalki gledaš dokumentarni film o dinozavrih. Vendar se bojim, da ne bo velike razlike.

Še vedno sem mnenja, da so vzgoja in moralne vrednote, ki so ti jih starši kot otroku vcepili v glavo, ključnega pomena. Mene jih je mama naučila, zato vem, da v šovu prikazanem na komercialki nikakor ni vse lepo in prav in prepričana sem, da name ne vpliva toliko kakor bi lahko. Čeprav se lahko uvrščam v skupino mladostnikov in sprejmem ves tisti golaž o odraščanju, skrkanju informacij iz okolja v katerem živimo, podivjanih misli in neznosni skrbi o tem, kaj bodo rekli drugi; pa nadvse dobro vem, da obnašanje, ki je bilo prikazano v oddajo ni zavidanja vredno in vem, da name to ne more vplivati. Če bi zares hoteli spremeniti vplive okolja in predvsem medijev, ki ljudem sporočajo misel popolnosti in mladostnike vzpodbujajo k nič kaj prida dejanjem, bi morali prepovedati vse – od filmov, ki jih predvajajo v zgodnjih urah, kjer je nasilja na splošno ogromno in spolnosti na vsakem koraku, ki naj bi baje otrokom dajala slab vzgled, pa do poročil, kjer so prikazane mnogo bolj realne strahote, ki so povrh vsega resnične. Kar je nekoč veljajo za tabu, je danes nekaj povsem normalnega in mogoče je včasih tako prav. Časi se namreč spreminjajo, pa naj bo to včasih dobro ali slabo.  

Kaj tekmovalci pravzaprav v hiši počnejo? So morda cvrli bikova jajca, se kopali v svinjski krvi, na svojih ustih začutili mišjo dlako, brskali po smeteh in teden dni spali v pasjih uticah? Ne samo to; tekmovalni duh vzpodbujajo v poniževalnih mislih na dvaindevetdeset tisoč eurov, kar je očitno edina tolažba, motiv in goreča ambicija že tako zafrustriranih tekmovalcev. Slednji se verjetno niso prijavili, ker strmijo k plodni prihodnosti in očitno niti zato, ker bi bilo njihovo življenje tako razburljivo in pestro, ampak predvsem, ker jim je grozno dolgčas, ker nimajo pojma kaj bi sami s sabo in ne vidijo izhoda iz svojega nadvse dolgočasnega življenja. Nihče od teh vreč krompirja pa se seveda ne bi branil večjega zaslužka in ščepca medijske pozornosti, ki se bo kakor feniks spremenila v kup smetja, ko ga bodo pozabili. Kakor češnjo na torti pa v hišo pošljejo brezdomca z gnilimi zobmi, iz katerega so se mnogi norčevali in ga zbadali z opazkami v smislu, naj se že enkrat umije. Bohotili so se v luči wanna have uspeha in ob tem izpadli največji hinavci ter popolni bedaki. Zdaj je zunaj in zobe, ki mu bodo na ulici med prodajanjem Kraljev ulice spet odpadli, mu bo BK Studio očitno popravil. Pomoč za crknit.  

Notranjost hiše je torej natrpana s četico zagrenjenih izbranih mladcev, ki se vsak teden trudijo opraviti zadano nalogo, ki z vsakim tednom postaja bizarnejša. Poleg zgoraj naštetega, mi namreč vsak teden postane jasno, da Big Brother postaja nič kaj človeški in vse prej kakor resničen. Ne, to ni realnost. Kdo pri zdravi pameti pa bi se iz ljubega miru šel pse in gospodarje, ob tem pa nase navlekel gromozanski kostum in se ponižal?

Žal me nihče ne more prepričati, da imajo tekmovalci zdravo pamet, ker so se zavestno odločili prestopiti prag hiše Big Brother. Zapravljanje časa, medtem ko življenje brzi mimo njih, z momljanjem in klepetanjem o nadvse zanimivih in poučnih temah, kakor npr. kaj bodo danes jedli, kdo je komu ukradel zobno ščetko in kateri gospodarji so bili prizanesljivejši do svojih podložnikov. Zato seveda ne presenečajo želje in prošnje gledalcev, da naj se nekomu dokončno že utrga, naj že pride do konfliktov, pretepa, zmerjanja, vedno zaželenega seksa in bogsigavedi česa še. Me mogoče presenečajo dogodki preteklega tedna “tko bom reku Dejana” in ”tote” Tjaše, ki jo dialekt tako prekleto poneumi, da se mi dviguje vsakič, ko jo slišim? Seveda ne. Na mrtvo so se ga napili, se metali po tleh, rjoveli kakor v živalskem vrtu, se zmerjali, sklofkali in se na koncu za posladek še zjokali. Verjetno pa je prav zaradi tega gledanost še večja.

Stanovanje se deli na dve strani, ki ju ločujejo rešetke, ki še dodatno spominjajo na živalski vrt. Poležavajo in svoje nožice postavljajo na ogled celotni Sloveniji, ki je očitno tako zelo hinavska, da to z užitkom gleda.    

Voditeljica popolnoma sovpada z okoljem in če me ne bi s črnimi lasmi tako spominjala na starko z lasuljo in preklano ustnico, bi mi bila celo všeč. V četrtek je dokazala namreč, da ni neumna, čeprav je bila najglasnejša glede ličil preizkušenih na živalih. Enako kakor, če bi se mesar zavzemal za pravice živali.

Pazite kaj sanjate. Veliki brat vas gleda.

Okej.  

  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev na 'Resničnostna meja'

Naroči se na novice preko RSS ali Trackback na 'Resničnostna meja'.

  1. 1danica 1danica pravi,

    1.05.2008 ob 10:06

    Še ena zelo pomembna stvar, ki je ti ne gledaš… jej jej… na koncu boš res še luzer…

    O trpljenju – hotela sem videti, za kaj gre, ampak – res sem trpela in nisem zdržala več kot dve ali tr minute. Ne razumem tega fenomena – sva že dve, kajne? Še veliko je takih, upam, kajti prepričana sem, da je bolje tako.

  2. andraz182 andraz182 pravi,

    14.05.2008 ob 18:17

    No ajde, že dva tedna nobenega novega posta … Čakamo novo objavo ;)

Komentiraj

Za pisanje komentarjev moraš biti prijavljen.