Me veseli, sem gej
V glavo so nam vcepili, da je mogoč partnerski odnos le med različima spoloma. Tako je rekel Bog in pika. Druge možnosti ni. Parada ponosa pa me je opomnila na tiste, ki čutijo drugače. Ki se pač ne ravnajo po klišejih in upajo, da jih bo družba nekoč sprejela kot sebi enake. Ne verjamem, da se bo kdaj kaj spremenilo, ljudje so namreč frustrirani, konzervativni, nesramni in še marsikaj.
Daleč od tega, da bi bila ksenofobična. Resnično me ne zanima kaj kdo počne v postelji, če je kot oseba okej in zdi se mi, da so pomembnejše druge vrednote. Vendar kaj so s Parado ponosa sploh dosegli? Razen pretepov, žalitev in gnus nekaterih, nič. Slabe reklame ni manjkalo; šlatanja in poljubljanja pred kamerami v smislu ponosem sem, ker sem gej pa je bilo dovolj za naprej in za nazaj. Takšno obnašanja meče namreč slabo luč na vse homoseksalce, vključno z neko Salome pa Marleno, ki se nikakor ne moreta odločiti kaj pravzaprav sta. Ne poznam ju. Upam samo, da to počneta pač zaradi reklame in ne zato, ker sta mentalno tako usmerjeni. Okej, njuna stvar, ampak se lahko sploh pričakuje, da ju bo kdo jemal resno? Nikakor se tega ni potrebno sramovati, a obstajajo lepši in normalni načini, da to poveš.
Človek je pač človek. Ne zanima me s kom spi in kaj v postelji z njim dela, dokler je na meji dobrega okusa. Lepo bi bilo, če bi jih okolje sprejelo za svoje, a vendar se nekateri vedejo prav ogabno. Kako lahko pričakujejo, da jih bo kdo sprejel, če se mečkata pred parlamentom? Mislim, da ne potrebujejo parade. S tem spomnijo starokopitneže, da obstajajo in jim tako dajo razlog več, da jih prezirajo, se iz njih norčujejo in ponižujejo. Geji in lejzbike so vedno bili, a vsi so se vedno posrali v hlače, ko je prišel čas, da to povedo.
Kaj je s otroki in poroko? Verjetno res ne bi smeli stopiti pred božje obličje, a če hočejo papir naj ga imajo. Sicer pa je poroka itak do konca smešna. Papir, ki ti ponavadi prinaša kup težav. Z otroci je malo drugače. Saj ne, da ju dve ženski ali dva moška ne bi mogla imeti dovolj rada ali mu ne bi znala vzgojiti prave vrednote. Vendar otroci so resnično nesramni. In nikoli ne lažejo. Če bi bila lejzbika, svojemu otroku resnično ne bi privoščila zafrkavanja na račun dveh mamic. Probem je, da peklensko boli in da ne gre kar tako mimo.
Kako ga torej prepoznam? Po hoji ‘nanoter’, oprijeti majčki in piskavim glasom? Ni nujno. In nenazadnje sploh ni važno. So okej in v bistvu niso dosti drugačni. Vsi smo namreč ljudje. Z majčko do popka ali brez.
Po novem je poljubljanje dveh žensk moderno. Torej je zalizovanje sredi diskoteke Maje in Anje nekaj čisto normalnega. Jees! Zdaj pa sem super duper moderna! Na živce mi gre to.
Jutri grem na morje. Pridem nazaj čez slaba dva tedna.
