Pomisleki


Hvala, ker kadite

Zapisano pod Razmišljanja, misli avtor: afnaa, 27.10.2008

Voham cigaretni dim. Nekdo je pravkar ugasnil cigareto, jo vrgel na tla in brezbrižno odšel. Nočem se obrniti, da bi mu pogledala v obraz in ga premerila od nog do glave. Je eden izmed mnogih.

Včasih se mi je kajenje zdelo tako frajersko. Tako kul. Da je prav tisto, kar je prepovedano najslajše. A vendar je skozi oči nedolžnega otroka svet popolnoma drugačen. Pogrešam otroško brezskrbnost, ko sem se spraševala zakaj je nebo modro in zakaj ptice letijo, zakaj ladje ne potonejo. Ta čas se je za vedno nekje izgubil, s seboj odnesel vso svojo igrivost in iskrenost.

Svojega zgodnjega otroštva se ne spomnim prav dobro. Vem, da so bila poletja najlepša, a nekateri dogodki so se mi popolnoma izbrisali iz spomina. Oba starša sta nekoč kadila kot za stavo. Tata morda iz principa. Ob kavi in dobri debati, kakor je rekel sam ali morda samo zato, ker so kadili vsi tisti s katerimi se je družil. Pravzaprav je kadil čisto na svoj način. Cigareta mu je pristajala. Morda samo zato, ker je južnjak. Ker tam pač vsi kadijo, v nedogled srkajo kavo in pričajo, pričajo in pričajo. In kuhinja nekoč pač ni bila kuhinja, če ni bila vsa zakajena, pomivalno korito polno ogorkov in podstavek pri kavi ves črn od pepela. Mama je ponavadi kadila na balkonu iz čistega dolgčasa in čudaškega mnenja, da ne sme biti izjema. Pfaa. Potem je nehala. Mesec dni kasneje je polna podivjanih misli spet prižgala cigareto. Ne spomnim se koliko sem bila takrat stara, a dovolj, da sem vedela, sa dela nekaj narobe. Izrgala sem ji cigareto iz ust in ji rekla naj tega ne počne. Od takrat naprej ne kadi več.

Razmišljam kaj nas pravzaprav pripelje do tega, da z neko stvarjo začnemo. Zakaj recimo zjutraj vstanemo, si umijemo zobe in se oblečemo? Zakaj skuhamo kosilo? Ampak, razmisli. Zakaj nekdo kadi? Ima sploh kakšen smisel, morda posledico, ki jo lahko označimo kot dobro? Lahko bi ponovila že stokrat slišana in do konca zlajnana dejstva, pa ne bom, ker se točno to pričakuje. Kako škoduje zdravju. Da je drago in blesavo. Kakor tudi milijon drugih stvari, seveda.

Ne obtožujem in ne podcenjujem. Kadiš? Kadi. Prav nič me ne briga. Vendar vsaj priznaj si. Nikar ne reci, da to počneš samo včasih, ne izgovarjaj se, da nočeš biti izjema. Ali reva. To namreč si, če kadiš zato, ker hočeš, da te sprejmejo. Ker pač ne moreš reči ne, ko te nekdo povabi na čik. Ne moreš reči, da ne kadiš, kajne? Bi zvenelo preveč prvošolsko in otročje? In nekaj ti povem. Nisi popolnoma nič več, tudi frajer nisi in smiliš se mi. Odvisen si namreč od blesave palčke.

Mogoče bom tudi jaz nekoč kadila. Navadna tepka bom, ki je začela iz čistega dolgčasa, ni mogla nehati in je ves čas v iskanju bednega izgovora. Ljudje se spreminjamo. Rastemo. Stvari, ki so se nam nekoč zdelo blazno pomembne, počasi izgubljajo svojo vrednost.  Za seboj vlečemo polno vrečo izkušenj, ki se iz dneva v dan polni, dokler ne začne pokati po šivih. Morda je prav, da ima vsak od nas kakšno razvado, ki se ji ne more upreti. Piškot, čokolado. Ali cigareto.

Bi? Ne, hvala. Pa nič. Iz škatlice vzame cigareto, jo za trenutek podrži med prsti, da v usta in jo prižge. Pomenljivo se mi nasmehne. Obrnem se in odidem s cigaretnim dimom v laseh.

  • Share/Bookmark
 

4 komentarjev na 'Hvala, ker kadite'

Naroči se na novice preko RSS ali Trackback na 'Hvala, ker kadite'.

  1. sabiland pravi,

    28.10.2008 ob 10:09

    Bere se kot prikrito hrepenenje po kajenju in hkrati iskanje izgovorov (kateri ti pa grejo na živce – ironija), zakaj ne začeti :) . Pa lep dan.

  2. maia maia pravi,

    28.10.2008 ob 12:06

    Če mene vprašaš: vse je v glavi. Ne kadim in vem, da tudi nikoli ne bom. To je verjetno edino stvar v katero sem tako prepričana…

    Ljudje pa – naj kadijo, naj se uničujejo…

  3. afnaa afnaa pravi,

    28.10.2008 ob 19:07

    sabiland: zakaj bi hrepenela po nečem, kar nima smisla? In zakaj bi iskala izgovore za dejanje, ki me ne mika? Tu ni nobene ironije. Ne potrebujem izgovora za stvar, za katero vem, da ni dobra.

  4. 1danica 1danica pravi,

    23.11.2008 ob 21:27

    Popolnoma te razumem. Ne premisli si.

Komentiraj

Za pisanje komentarjev moraš biti prijavljen.