Pomisleki


Fenomen Susan Boyle

Zapisano pod Razmišljanja, misli avtor: afnaa, 22.06.2009

I’ m gonna make that audience rock.

Kako pogumna in hkrati obupana mora biti oseminštiridesetletna ženska, da se prijavi k resničnostnemu šovu? Je že res, da so neizpolnjene sanje težko breme, a vendar: je cena slave tega vredna?

Pa smo jo dobili: ne prav privlačno, s sivimi lasmi, s kakšnim kilogram viška ter dovolj talentirano in naivno, da so jo lahko kot vrečo krompirja zvlekli iz angleškega brloga. Le kdo bi jo lahko jemal resno: pred nastopom je sedela v kotu in se basala s sendvičem, se lahkotno smejala; njen videz in življenje z mačkami, pa nista k celotni pojavi prav nič pripomogla. Še en neuspel primer neuresničenih sanj in obupa nad življenjem pač. Ampak ne, sploh ni obupana, ravno nasprotno! Z nasmehom do ušes je prikorakala na oder in se občinstvu prikupila. Takoj ko je odprla usta, seveda.   

Uganite, kaj: ženšče sploh ni zmagalo! Silovita marketinška poteza, ni kaj. A je od poraza je pobrala veliko več, kot bi od zmage. Se morda spomnite lanskoletnega zmagovalca? Seveda ne. Revica pa je tako postala prava turistična atrakcija. Majhen, grd, siv labod. Tako ima recimo vse lastnosti današnje ne-zvezdnice: gospa srednjih let, ki ima za seboj pol stoletja izkušenj - takšnih ali drugačnih, neprivlačna in za povrh še talentirana. Saj pravim, nič samoumevnega. In le kaj je bilo ubožici storiti, da je pri svojih oseminštiridesetih še vedno devica?

Susan Boyle mi gre, iskreno, na živce. Njen značaj, bedast nasmeh, neinteligenca, zmedenost in hudomušna naivnost; vse to se ne ujema; tvori prisilno kombinacijo. Kljub vsemu pa je v tem, kar počne, resnično dobra. Tako kot na tisoče in tisoče neodkritih ljudi na svetu. Rišejo, pišejo, slikajo, pojejo, plešejo in še marsikaj, veliko bolje od Susan, pa ni nikomur mar. Zakaj je prav ona, revca iz zakotne vasice naenkrat tako pomembna? Ker je običajna in iskrena. Zato.

Podrla je meje in dovolila sanjati navadnim ljudem. Postala je zanimiva prav zaradi svoje človeškosti in napak, ki jih tam zunaj, ljudje za vsako ceno poskušamo skriti. Njej je vseeno. Tudi če ima sive lase, bedast nasmeh in še marsikaj; za to se ne zmeni. Ker je iskrena in naravna. Saj ne vem, kako dolgo bo pri tem ostalo, a vendarle: prav vsi ti tisti, ki se pretvarjamo, smo nekje globoko krvavi pod kožo. In uganite kaj, prav takšni kot Susan. Ljudje.

  • Share/Bookmark
 

3 komentarjev na 'Fenomen Susan Boyle'

Naroči se na novice preko RSS ali Trackback na 'Fenomen Susan Boyle'.

  1. Dajana Dajana pravi,

    22.06.2009 ob 22:07

    Zakaj ti gre na živce? Ker toliko govorijo o njej? Hej, ženska je pač skrbela do pred kratkim za svojo mamo, solo petje je trenirala že prej, potem se je pač prijavila na to tekmovanje. In dobila pozornost samo zato, ker se sploh ne sekira, da ni taka, kot ostali. In veš kaj? Njen glas ni nič posebnega, že res, da ima posluh, no… Pozornost je dobila samo zato, ker je drugačna. In takoj, ko je dobila pozornost medijev, so jo začeli spreminjati. Nova frizura, nova obleka. :)

  2. afnaa afnaa pravi,

    22.06.2009 ob 22:46

    Kaj pa vem, morda pa zato ker ob vsem naštetem ni današnji ideal. Ker je nasprotje vsem mojim ciljem v življenju in je uspela zgolj zaradi naključja in sreče. Ali pa morda samo zato, ker je tako zelo iskrena in naivna. Nepripravljena na svet.

  3. nevenka nevenka pravi,

    23.06.2009 ob 07:06

    Meni ne gre nič na živce, če je naredila korak, ki druge talente pokoplje zato, ker ga nikoli ne naredijo. Bolje pozno kot nikoli.
    Postala je zvezda, tako ali drugače, in upam, da bo imela celotno zadoščenje. Za naprej in nazaj.

Komentiraj

Za pisanje komentarjev moraš biti prijavljen.