Pomisleki


11 dejstev o meni

Zapisano pod Razmišljanja, misli avtor: afnaa, 29.07.2009

1. Nepogrešljivo dejstvo, ki se me drži od pubertete ali še dlje je, da sem večino časa precej čudna. Verjetno pa se precej bolje sliši, če rečem posebna. Nisem pa povsem prepričana, če bi kateremu otroku laskal naziv poseben.

2. So stvari, ki jih zares nikoli ne bom razumela. Občutka večvrednosti na podlagi manjvrednosti, recimo. Ali neodgovornosti, podajanja neutemeljenih mnenj glede česar koli, slovničnih napak vrste: škatlja, bomo bli pridni, oba stopala, z sladoledom, lažnjivka itd. Pa saj tudi jaz naredim kakšno. Pravzaprav jih naredim veliko. Še vedno nisem povsem prepričana o obstoju vejic, sprašujem se o končnicah na koncu pridevnikov in niti ne upam vprašati, kako je s tem. Ker me je sram. Ampak vsaj v redu ne pišem skupaj. Bega pa me tudi recimo namen drobižnic. Itak moraš potem imeti še denarnico, da lahko vanjo spraviš bankovce in nešteto kartic.

3. Obstaja velika možnost, da mi nek dan v tednu gre popolnoma vse na živce. Tudi, če me kdo zaradi česa pohvali. Zagotovo bom mislila, da si je zadevo pač izmislil, da bi nekaj pridobil. Človeka, ki je s svojim mnenjem popolnoma zgrešil, pa bom najverjetneje nadrla kot psa.

4. Po najnovejših podatkih, domišljijo torej IMAM. Vztrajam pa, da še vedno premalo.

5. Nikar mi ne verjemite, če rečem, da mi je vseeno, kaj drugi mislijo. Ni res. Samo manj mi je mar. Še posebej, če sem povsem prepričana, da delam prav.

6. Na smrt se bojim podgan in miši.

7. Ne znam smučati, še vedno ne vem kaj je ofsajd, pri grozljivem igranju odbojke se žogi včasih tudi umaknem, nimam pojma, kje mi bodo prevali nazaj in naprej v življenju koristili in čas, ki bi ga morala nameniti športu, ponavadi porabim za razmišljanje o tem, kako ga ne maram. In seveda naravnost sovražim profesorja športne vzgoje, ki meni, da je prav slednja življenjskega pomena ter jo enači z matematiko, angleščino in slovenščino. Bom doštudirala, če ne bom znala igrati odbojke? Da. Bom doštudirala, če ne bom znala brati? Ne. Toliko o moji diskriminaciji in tolažbi.

6. Imam neverjetno sposobnost prepoznavanja značaja ljudi. In to v petih sekundah. Včasih to resnično ni vrlina. Bi res radi brali misli? Dvakrat premislite.

7. Večina ljudi na tem svetu mi gre na živce. Ampak okej, samo vprašanje časa je, kdaj ti bodo, tudi ljubljene osebe, ali pa vsi tisti ljudje, ki te neprestano obkrožajo, šli na živce, kajne?

8. Ne maram, če kdo skače okrog mene s fotoaparatom in neprestano škljocka ter se ob tem pritožuje, zakaj nočem, da me fotografira. Kakor tudi ne maram paštete in gozdnih sadežev. Kokošja jajca pa mi odurno smrdijo.

9. Ko se stuširam, vzamem brisačo s kljuke, se obrišem in jo vržem na pomivalni stroj. Nikoli, zares nikoli je ne obesim nazaj. Moč navade.

10. Bodi zadovoljen s tistim, kar imaš, za ostalo pa se potrudi. Po tem se nekako poskušam ravnati. Trudim se, da ne bi bila zadovoljna s povprečnim, da bi se sama potrudila za tisto, kar si želim. Da ne bi druge obtoževala za lastne napake. In najpomembnejše, poskušam biti poštena in se trudim biti do vseh enaka. Mi uspeva?

11. Večkrat se delam pametno. Imam blokec, v katerega vpisujem vse: lepe misli iz knjige, ki jo pravkar berem, teme, o katerih bom pisala, datume kontrolk in spraševanj, telefonske številke, znamke ličil, slovnična pravila, naslove knjig, filmov in pesmi. Včasih ob tem mislim, da sem samo jaz tista, ki ima vedno prav. Huda napaka. Ko recimo mami nekaj dopovedujem, se mi niti sanja ne ali imam prav. Pa razmišljam, če sem ga kje polomila. Raziskujem svoje želje, hrepenenja in strahove. Potem pride mama in me opomni, kaj pomeni biti hčerka.

  • Share/Bookmark
 

7 komentarjev na '11 dejstev o meni'

Naroči se na novice preko RSS ali Trackback na '11 dejstev o meni'.

  1. pet-in-g-seks pet-in-g-seks pravi,

    29.07.2009 ob 18:38

    jaz se tudi večkrat delam pametno. pa mi nekako ne rata. :-)

  2. afnaa afnaa pravi,

    29.07.2009 ob 18:50

    Stvar navade :)

  3. snakekan snakekan pravi,

    29.07.2009 ob 19:55

    Če nimaš domišlije, od kje potem izvira vsa domišlija, ki si jo uporabila, da si napisala ta blog? :D

  4. afnaa afnaa pravi,

    30.07.2009 ob 00:56

    Ta blog pa res ni plod domišljije :) Pobrskala sem po spominu in zapisala stvari, odzive in posledice, ki so se resnično zgodile. Kaj ni ravno domišljija kombiniranje nekih misli in predstav?

    Seveda jo imam. Nekaj. Vendar ne dovolj. Morda pa sem za to preprosto preveč realna, če ne celo črnogleda :)

  5. snakekan snakekan pravi,

    30.07.2009 ob 10:30

    Pri domišliji se ne gre za realnost, temveč za sposobnost, da se spomniš zelo veliko raznolikih asociacij.
    Če si se sposobna pri katerikoli stvari spomniti samo standardne povezave, potem res nimaš domišlije. (npr. Irak – vojna)

    V glavnem, vztrajam pri temu, da imaš kar precej dobro domišlijo. :D

  6. afnaa afnaa pravi,

    30.07.2009 ob 18:58

    Oh, hvala. Pazi, da ne postanem prevzetna! :D

    Veš na kaj jaz pomislim ob besedi Irak? Tako nekako gre: slike iz Sobotne priloge – nato se vprašam, kje Irak sploh je – potem se spomnim na boleče učenje geografije zadnje tedne pred koncem – potem se spomnim na atlase, ki trohnijo na terasi, ker jih nihče ne uporablja – 24 ur – Edi Pucelj – nos
    Potem se ponavadi nekaj zgodi. Od nekod zaslišim znano pesem, zazvoni telefon, nekdo me nekaj vpraša ali naroči. In tako se začarani krog nadaljuje … Smešno.

    Okej. IMAM domišljijo. Ampak vztrajam! Še vedno ne preveč.

  7. snakekan snakekan pravi,

    30.07.2009 ob 22:03

    Glede na to, kaj si napisala v komentarju, je več kot očitno, da imaš super domišlijo.

    Je pa zanimivo, kako te ena sama misel lahko odnese nekam čist na drug konec – v tvojem primeru od Iraka do nosa Edija Pucelja. :D

Komentiraj

Za pisanje komentarjev moraš biti prijavljen.