Pomisleki


Cosmopolitanova skrivnost

Zapisano pod Razmišljanja, misli avtor: afnaa, 30.07.2009

Na moji desni leži svež izvod Cosmopolitana. Revije pač. Za ženske, seveda.

Prva tipična lastnost takšnih revij je domnevno privlačna naslovnica, na kateri se ponavadi bohoti slika kakšne ultra super talentirane igralke, manekenke, pevke. Kar je seveda logično. Kdo pa bi recimo gledal, prenašal ali celo kupil naslovnico revije na kateri je slika nenaličene, običajne ženske, ki ne vzbuja občutka večvrednosti. Potem so tukaj prestižni naslovi člankov, ki obetajo veliko. Preveč. Lep primer tega je recimo Bodi kraljična strastnih poljubov . Pa tudi podnaslov, citiram: ‘Poredni, erotični, vzburjajoči in pohotni triki, ki jih iz dvojine lahko spremeniš tudi v ednino.’

Po tistem, ko iz denarnice izvlečeš nekaj čisto malo manj kot štiri evre, sledi trenutek, ko vzameš revijo pod drobnogled. Obrneš naslovnico. Mmmm. Diši. Po novem. Tako nadaljuješ. In potem se zgodi: reklama najnovejšega vonja parfuma, kremice za brezhiben videz brez podlage, ki ima magično formulo s kumaričnimi izvlečki, prekrivajo prvi dve strani. Reklama za kremo, katere proteini kašmirja vašo kožo v trenutku obnovijo in ji podarijo sijaj. Okej. Počasi se navajam. Ampak zraven je 2 ml vzorček, ki ga seveda zadovoljno odlepiš in hočeš preizkusiti. Napaka! Ko vzorček nekaj trenutkov neuspešno trgaš, vlečeš in premikaš, pri tem utrgaš košček revije. Ali še huje, pustiš za seboj nekaj lepila s katerim je bil vzorček na bedasto revijo pritrjen. In tako zapečatiš usodo prvih dveh strani.

Pa spet listaš in listaš. Reklama. Tokrat za novi naročniški paket, pod katerim se bohotijo logotipi in imena štirih sponzorjev, ki so, khmm, omogočili vsebino z namenom. Tudi prav. Ko preskočiš kazalo vsebine, val novih reklam ter pisma bralcev, ki se veselijo nagrade, natančneje seta računalniških zvočnikov, prideš do prvih vrstic. Pismo urednice, ki ga imam načeloma rada. Če ne napoveduje tem iz tokratne številke in seveda ne teži s klišejskimi forami kot recimo: imej se rada in drugi te bodo imeli radi. To že vemo! Pa ne nujno zato, ker bi bilo res, temveč, ker je bilo napisano in povedano že stokrat.

Sledi rubrika Ona prizna . Ponavadi so to zgodbice jokajočih deklet, ki so: varale, bile prevarane, razočarale, bile razočarane, imele skrivno afero in pri tem noro seksale na pralnem stroju, imele dolgočasno življenje, dokler ni vanj vstopil ON. Vidite, zraven se lahko prav prisrčno nasmejiš.

Seveda so tudi članki, ki so mi všeč. Na primer, zakaj so nekateri moški večno samski. Tako avtor pojasnjuje, da pretežno zaradi treh razlogov. Upa na boljšo, je len ali ni sposoben za zvezo. Drži. Poleg nešteto drugih razlogov, ki bi jih nekatere zlahka stresle iz rokava. Prav tako imam rada čudovite fotografije oblek, ki jih rada gledam, če si jih kot navadna smrtnica ne morem kupiti. Samo zato, ker stane sama obleka nekaj več kot 500 eurov. Ni panike.

Potem je tukaj rubrika Vprašaj njega, ki mi je, brez sarkazma, pravzaprav zelo všeč. Zato ker so odgovori resnični, iskreni in utemeljujoči. Pa tudi, če ponavadi bralke sprašujejo, če je kaj narobe z dejstvom, da je njen fant manjši.

Potem rešim iz čistega principa test ali si čisto preveč obsedena z bivšim fantom . Seveda postanem spolna obsedenka, ki kaj pa vem, uporablja vudu lutko, popisuje zvezke z gospa fantovpriimek, ali kaj podobno smešno neumnega. Naredi seznam, ki si jih v tem razmerju spoznala o sebi in si priznaj! Lažje ti bo. Pfaa.

Ni revije brez horoskopa, in prav je tako. Ne samo, da včasih pristavi novo dozo smeha. Včasih ima celo prav in te, neverjetno, pripravi do razmišljanja. Lahko pa so tudi precej kruti. Stavek, ki pa me je še posebej impresioniral je, da je veliko ljudi, ki bi radi zadovoljili moje potrebe. Okej, počasi. To pa me že precej straši. Tokrat pa mi zvezde recimo svetujejo, naj se vpišem v tečaj tujih jezikov. Kjer bom, oh kakšno naključje, spoznala čednega turista, s katerim bom v postelji govorila skupni jezik. Hmm. Povej mi, zakaj smo se ljudje naučili brati in pisati?

Kljub vsemu napisanemu, občasnemu idiotizmu in žaljenju slovenščine, ima Cosmopolitan in kup podobnih revij, kar nekaj dobrih lastnosti. Občasno dobri nasveti, v katerih se skriva tudi nekaj resnice, božanski kosi oblačil in nakita, takšni in drugačni nasveti ter predvsem, pozitiven pogled na svet, ko omenjeno stvar prebereš. Nekaj sekundni občutek premikanja gora, da lahko nekaj resnično v svojem življenju spremeniš. Torej se ne bi mogla povsem strinjati s tem, da je kupovanje revije metanje denarja. Zagotovo ne trenutek, ko revijo kupiš. Morda šele kasneje, ko se zaveš, da ne piše nič kaj takega, česar ne bi vedel. Kaj pa vem. So nekakšno okno v sedanjost, svet in dogajanje. Kar pa ni nujno slabo.

Seveda bom ’tiste, saj veš revije, ki poneumljajo’ še vedno, z vso strastjo kupovala. In se ob tem goreče borila, da nihče pred mano ne bo prebral mojega izvoda. Sovražim to. Kakor da bi otroku vzeli priljubljen avtomobilček ali punčko.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Za pisanje komentarjev moraš biti prijavljen.