Pomisleki


Pismo za Katarino

Zapisano pod Ljubezen avtor: afnaa, 1.08.2009

Nikar ne precenjuj časa in njegovih sposobnosti; zavajanja. Takole ti povem: kot bi tlesknil s prsti, boš ponovno v šolski klopi. Obkrožena s sošolci, profesorji, zvezki in predvsem novimi in novimi izzivi. Ki jim ne boš videla konca.

Se še spomniš vseh dobrih reči, ki jih je nekdo izrekel tebi v prid? Vztrajna, trmasta, načelna, ponosna, pametna, lepa, vzgojena, iskrena, vredna zaupanja, predana, talentirana, posebna. Ne izmišljujem si in ne laskam. Vse to so opisi ljudi, ki te vsaj malo poznajo in so si o tebi ustvarili neko mnenje. Saj veš, da ne do potankosti poplavljeno z dobrimi lastnostmi, a vseeno.

Ne verjemi preveč v srečo. Potrudi se zanjo in ne čakaj, da se zgodi samo od sebe, ker se ne bo. Daj vse od sebe in ne obupaj. Tudi pri vseh tistih neprijetnih stvareh, ki se jim ne moreš izogniti. Ne bom ti lagala. Sama se zavedaš, da je oseba večinoma sama odgovorna za vse, kar doživi. Zato nikar ne obtožuj drugih za lastne napake in se iz njih raje kaj nauči. Spomni se na vse dobre stvari, ki so se ti kdaj zgodile. Spomni se na prelepe stvari, ki si jih v življenju dosegla. Spomni se ljudi, ki jih imaš rada in ki jih nočeš prizadeti.

Ne trati moči in časa za malenkosti. Predvsem pa se ne oziraj na ljudi, ki te ne spoštujejo, s teboj tekmujejo, so nevoščljivi. Vedno si znala stvar zelo dobro preceniti in si se tako izognila zavajanju. Stori to tudi zdaj.

Obupana sem. Strah me je. Ne zmorem. Drugi so vedno boljši od mene. Vse to lahko samo ti spremeniš. Vedi, da si zaslužiš. Vredna si ljubezni, pozornosti in vsega lepega. Vse, kar boš dobrega storila, se ti bo vrnilo. Zato ne bodi prevelika tečnoba, opravljivka ali lenoba in se potrudi. Saj dobro veš, da bo vse poplačano. Ne premlevaj tisočkrat slišano misel in ne bodi neodločna. Odpuščaj. Pusti preteklost za seboj, veš da je ne moreš spremeniti. Ne podredi se, zato da bi ustregla drugim ali še huje, jim bila všeč. Dobro veš, da si takšna kakršna si, popolna. Z napakami, jasno. Ampak tudi s prelepimi vrlinami.

Upaj tako dolgo, dokler ostaja verjetno. Nikar ne gradi gradov v višavah, če jih zaradi megle nikakor ne zagledaš. In vedi, da je mogoče prav vse. Če se za to tudi potrudiš in si to tudi zelo zelo želiš, pa je skoraj zagotovo, da se ti to tudi zgodi. Sledi torej sanjam.

Nekaj si zaželi. Si? Zdaj pa se potrudi, da to tudi uresničiš. Veš, da zmoreš.

  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev na 'Pismo za Katarino'

Naroči se na novice preko RSS ali Trackback na 'Pismo za Katarino'.

  1. Anja pravi,

    1.08.2009 ob 20:31

    Prelepo :)

  2. snakekan snakekan pravi,

    5.08.2009 ob 14:24

    Se strinjam s tabo. Samo upati, da se bo nekaj dobrega zgodilo, ni zagotovilo za srečo. Bolje je, da se ji približaš z lastnimi dejanji.
    In ko prideš do tistega trenutka, ko se ti vse sesuje, moraš nadaljevati – vse se giblje od ene skrajnosti do druge. Ne moreš biti nikdar ves čas vesel ali pač ves čas žalosten. Enkrat se življenje nagne v eno stran, v drugem trenutku na drugo. Eno ti koristi za veselje in dobro voljo, drugo ti koristi, da se naučiš česa novega v življenju.

Komentiraj

Za pisanje komentarjev moraš biti prijavljen.