Pomisleki


Nergajmo

Zapisano pod Razmišljanja, misli avtor: afnaa, 20.08.2009

Oh, tečna sem. Kaj pa vem, zakaj. Mogoče samo zato, ker kašljam, smrkam, predvsem pa trosim slabo voljo dvajsetega avgusta. Ker moji prsti ne delujejo tako kot bi morali. Ker mi je vroče. Ker me čaka najmanj deset knjig, ki bi jih rada prebrala, pa se mi ne da ali pa je to že vnaprej obsojeno na propad. Ker se pripravljam na počasno smrt stare kripe, ki je potrebna popravila. Ker je ta kripa moj računalnik. Ker imam razmetano sobo in si je ne morem pospraviti, ker so moji prsti deformirani. Ker si ne morem sama oprati las in hodim zato k frizerju. Ker se moram naučiti deset grozljivih stavkov za proslavo. Ker moram od nekod skrampati dve strani nekega solidnega besedila, ki ne bi omaževal mojega ugleda, pa ne vem kako. Ker mi ni všeč, da bom že na začetku pouka manjkala tri dni. Kljub dobremu razlogu. Ker imam dovolj nedoraslih, neodgovornih in sebičnih odraslih ljudi. Ker berem šund, ki tega ni vreden. Ker imam živce prenašati nesposobne ljudi okoli sebe, ki so za svoje neopravljeno delo še plačani. In jebemti, ker je do začetka pouka samo enajst dni! Zato.

In da se bo vedelo; poletje mi sploh ni všeč. Ne samo zato, ker ti po telesu pač obvezno kaplja znoj, kljub temu, da v ozadju brni klima in zato na balkonu voda neutrudno curja v posodico. Zato, ker se od tebe pričakuje, da boš obvezno šel na morje. Mogoče sem pristranska, ker sem zadnja leta začela gojiti nekakšno prikrito sovraštvo do peklenske vročine, ko ne veš kaj bi sam s sabo in s svojimi mislimi, ki so zgolj posledica dolgčasa, ampak no, povej mi: kaj pa, če ti praženje na soncu, pomenljivo spogledovanje debelih turistov, pesek med nogami in neznosna vročina, pač niso všeč? Ostaneš doma in si spet nezadovoljen, ker to pač počneš vseh ostalih 365 dni?

Ne vem. Spet se je od nekod vzela ta tečnost. Ko me silijo delati nekaj, česar nočem. Ko naredijo točno tisto, kar sovražim. In spet ta pritisk. Enajst dni! Pa se mi zdi, da se še zdaleč nisem odpočila od vse svinjarije. Pa je spet tu! Dnevi, ko bo lažje reči, da nečesa preprosto ne znaš in ne zmoreš, namesto, da bi se zato samo preprosto potrudil. In spet se mi zdi, da ne bom zmogla. Oh.

Ali ni preklemana dolžnost knjižničarke, da ti pove, da je rezervirana knjiga že na razpolago? Pa ni nekako idiotsko, da za to izveš šele po elektronskem obveščanju, kljub temu, da si bil pred pol ure dejansko sam v knjižnici? Oh! Zares nisem pravi naslov za uvajanje novincev v trgovini, na pošti, fotokopirnici, kavarni, kjer ne bom jaz tista, ki si bo priskrbela sladkor za kavo, če za slednjo plačam. In ne, ne bom zadovoljna z navadno kokakolo, če sem naročila dietno! Pa ja no. Se zgodi. Ampak, hmm vsaj opraviči se. Sem mogoče neznosna?

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Za pisanje komentarjev moraš biti prijavljen.