Pomisleki


Čutim, da bo vse v redu

Zapisano pod Glasba, Razmišljanja, misli avtor: afnaa, 28.10.2010

Ljubi in delaj, kar hočeš, kadar molčiš, molči iz ljubezni, kadar govoriš, govori z ljubeznijo, kadar popravljaš, popravljaj iz ljubezni, kadar odpuščaš, odpuščaj iz ljubezni, na dnu tvojega srca naj bo korenina ljubezni; iz te ne more priti nič slabega.

Molitev Svetega Avguština, objavljeno: Dnevnik spopada, misijonar na Madagaskarju, Pedro Opeka.

Točno o takih stvareh razmišljam zdaj. Ali je trud dovolj? Mi bo uspelo? Bom zmogla? Potem nekje zaslišim pritajen da, ki prekrije dvom. Ne vem od kod in zakaj. Čutim pač.

Se motim?

  • Share/Bookmark

Tečnost

Zapisano pod Razmišljanja, misli avtor: afnaa, 24.10.2010

Tečna sem. Prehlajena, zmedena, skrbi me, čas in vest me vsake toliko udarita po glavi. Ne maram, ko razmišljam na tak način. Pred mano so počitnice, morala bi biti vesela in v pričakovanju vseh stvari, ki jih obožujem; jesenske barve, kostanje, sončno vreme in nekaj prostega časa. Pa nisem. Vedela sem, da bo prej ali slej prišlo do tega. Do milijarde obveznosti, tečnobe, vzkipljivosti. Več sto strani skrajno nezanimive snovi, ki jo moram predelati, treh knjig, ki jih moram prebrati, analizirati, glagolov, ki se jih moram naučiti, vse do nepomembne teorije in Julijinega monologa. Shakespeara se vsekakor ni ugodno učiti na pamet.

Nočem omenjati utrujenosti, za katero ne vem od kod se je vzela. Ne bom omenjala rdečega nosu in oči, glavobolov, razcepljenih konic, tega da očeta učim, kako poslati prilogo in se ob tem neznansko trudim biti potpežljiva, da je moja soba v razsulu in da seveda nujno potrebujem nova oblačila in da prenašam nesposobne ljudi, čeprav mi tega ne bi bilo treba. Pa tudi tega ne, da se mi kot urednici šolskega časopisa niti sanja ne, kje začeti in kako vzpostaviti dober odnos z ostalimi člani uredništva. Ker bi se rada izognila opravljanju za hrbtom in časopisni katastrofi. Sem že rekla, da sem prehlajena? In tečna? Da se ne morem znebiti tega občutka lakote v želodcu, ki kliče po hrani, ob enem pa jo zavrača?

Nočem profila na Facebooku. Otepam se ga iz vseh strani, iščem vsemogoče razloge in se nočem sprijazniti, da ga pravzaprav potrebujem. Ker ne maram objavljati svojih fotografij, nočem imeti več kot petsto prijateljev samo zato, da bi se počutila priljubljeno, nočem zapravljati časa za pisanje nepomembnih komentarjev ali razviti virtualne ljubezni.

Poslušam božične pesmi. Želim si, da življenja ne bi jemala tako resno in potrebujem nekoga, ki bi mi rekel, da je lahko še huje. Nočem se prepustiti mamljivosti pritoževanja nad življenjem.

Ne da se mi spraševati, kaj je hotel nekdo s svojimi besedami povedati, kako čuti, nočem opazovati njegove telesne govorice. Je tako težko biti iskren?

  • Share/Bookmark

Monologi

Zapisano pod Razmišljanja, misli avtor: afnaa, 14.10.2010

Si se že odločila, kaj boš naredila s svojim življenjem? Si že dojela, da tako ne gre več naprej? Si že prišla do spoznanja, da zelo grdo ravnaš sama s seboj?

Hočem nekaj. Recimo. Brezhibno znanje dveh tujih jezikov in v danem trenutku tudi logaritmov, odlične ocene brez posebnega truda, Pradino torbico, daljše, gostejše lase, poravnan zob v ustni votlini, popolnoma raven trebuh, stanovanje in službo v Londonu. Aja. Pa črtanje vseh značajskih lastnosti, ki me ovirajo pri vsakdanjem življenju. Ne, ne bom naštevala. Še to. Nočem, da se ta jesen konča. Ja, všeč sta mi mraz in turobno vreme. Pa kaj.

To se mora končati. To stanje, te misli, ta živčnost, to razmišljanje. Ne morem. Ne morem se sprijazniti z nepopolnostjo, ki me duši. Kvadratek črne barve se je nekje v glavi spet pojavil, oklenil je svoje gromozanske roke okoli mojih misli, vratu in me pričel daviti. Kašljam.

  • Share/Bookmark