Pomisleki


Zdaj te bom udarila.

Zapisano pod Razmišljanja, misli avtor: afnaa, 14.01.2012

Piši, ko želiš nekaj povedati na glas, vendar ne veš, kako. Piši, ko si malo ranjen. Piši, ko si zmedenih misli. Ko potrebuješ uteho, ko ne veš, kaj narediti. Ker menda pomaga …

Mislim, da si mi všeč. Tvoji gibi, tvoja hoja, tvoje roke, telo, zobje, oči, tvoja verižica. Nekaj je, zagotovo. Ampak hej, koliko si star in za koliko se vedeš? Zakaj je vse s teboj naenkrat tako zakomplicirano? Zakaj mi otežuješ stvari?

Včasih te razumem, včasih si mi všeč, včasih bi te rada objela, včasih te ne morem prenašati. Ker si nemogoč. Rada bi te odrinila ali udarila. Na živče mi greš, veš. Ko si tak, neumnen, otročji. Ko ne znaš zrelo razmišljati. Kaj točno je narobe s teboj in predvsem, kaj hočeš od mene? Všeč sem ti torej? Sploh veš, kaj hočeš? Ker jaz zase namreč nisem prepričana. Mogoče … se bojim, bežim od tebe, ker vem, da bi se morda lahko izšlo. Pa me je strah.

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Za pisanje komentarjev moraš biti prijavljen.