Pomisleki


Who’s laughing now?

Zapisano pod Glasba avtor: afnaa, 12.08.2011

Ta čas mi sploh ni več všeč. Ta malovečkotdvatedna mi sploh ni všeč. Nočem četrtega letnika. Nočem postati odgovorna dijakinja, ki skrbi za svojo prihodnost in ki sčasoma zapade v rutino. Nisem pretirano navdušena nad maturantskim izletom. Nad utrujenostjo, ki jo ta prinaša. Nočem, nočem, nočem šole.

Stvari iz jesenske kolekcije me ubijajo. Šali, ura, jakna. Saj je šele sredina avgusta! Potrebujem tudi kopalke. Brez trikotničkov, lepo prosim in preveč podloženih stvari. Ko se skloniš, prizor pač ni najlepši.

Bi mi mogoče kdo pospravil sobo? Prepleskal sobo? Se znebil vseh odvečnih stvari in se na začetku septembra gužval v knjigarni? Zame?

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Nekaj močnejšega

Zapisano pod Aktualno, Glasba avtor: afnaa, 23.07.2011

Ne maram objokovanja umrlih zvezdnikov. Ne maram objavljanja blogov, pametovanja pod videoposnetki in drugih objav šele po smrti. Skrajni čas je, da začnemo ceniti kvaliteto, ko je ta še živa. Ampak …

Všeč mi je bila njena glasba, ona niti ne. Zasvojencev, ki se ne znajo obnašati nisem nikoli občudovala. In zadnje čase jo je bilo prav boleče gledati. Vedno je žalostno, ko nekdo ne izkoristi svojih danosti tako, kot bi jih lahko. Po napakah je treba preprosto potegniti črto in se pobrati. Njej neverjeten glas pri doseganju meje ni več pomagal …

  • Share/Bookmark

Saksofon?

Zapisano pod Glasba avtor: afnaa, 24.06.2011

Veliko kiča, stajling, elektronska glasba, popularnost? Ja. Ampak tudi malo poguma, občutka za čudaštvo in talent. Težko še kdaj preseneti, pravzaprav je zelo dobra vokalistka in lahko bi bila tudi lepa. Če bi hotela. Ampak noče. Nenehno je v iskanju iskanja nekega modnega stila, ki druge navdušuje, mene malo manj. Je skupaj s svojo modo samo … čudna.  Vse kar ponudi Lady Gaga se pograbi. Vse se proda. Po novem brez plesalcev v videu in s saksofonistom v ozadju. Piše s svojo glasbo del zgodovine?

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Make you feel my love …

Zapisano pod Glasba avtor: afnaa, 22.06.2011
YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Čutim, da bo vse v redu

Zapisano pod Glasba, Razmišljanja, misli avtor: afnaa, 28.10.2010

Ljubi in delaj, kar hočeš, kadar molčiš, molči iz ljubezni, kadar govoriš, govori z ljubeznijo, kadar popravljaš, popravljaj iz ljubezni, kadar odpuščaš, odpuščaj iz ljubezni, na dnu tvojega srca naj bo korenina ljubezni; iz te ne more priti nič slabega.

Molitev Svetega Avguština, objavljeno: Dnevnik spopada, misijonar na Madagaskarju, Pedro Opeka.

Točno o takih stvareh razmišljam zdaj. Ali je trud dovolj? Mi bo uspelo? Bom zmogla? Potem nekje zaslišim pritajen da, ki prekrije dvom. Ne vem od kod in zakaj. Čutim pač.

Se motim?

  • Share/Bookmark

Nepomembne malenkosti tedna

Zapisano pod Aktualno, Glasba, Razmišljanja, misli avtor: afnaa, 29.08.2010

Letošnja prireditev Miss Slovenije spet predstavlja presežek neprofesionalnosti. Od neusklajenosti voditeljev in toalete, kadrov kamere, dolgčasa in kopico malenkosti, ki ne uidejo. Večernih oblek, ki bi jih lahko zamenjali za kičaste zavese, ne pa za kreacijo oblikovalcev ter prav strašljivo zagorele in suhljate roke voditeljice in njenega konjskega repa. In medtem ko bi lahko z obročki ciljal nos prve spremljevalke in celo upal, da se bo kakšen ujel, je kljub temu, da je del obleke naše nove misične pridobitve spominjal na pareo, deklič presenetljivo simpatičen. To pa je tudi vse.

Vzljubila sem gozdne sadeže in juho. Tudi prav.

Glede na to, da je bilo to poletje bralno zelo šibko, se zdaj mučim s knjigo Starting Over v srbščini, kjer je avtor Tony Parsons zaenkrat Toni. Moje znanje srbščine je solidno. Lahko berem in razumem, begajo me le pomeni nekaterih besed. Recimo promeškljoti se, činija, opušak. Tudi mi jasno, kako je lahko stavek Rubi se nagnu napred, pravilen. Glede na to, da je Rubi (Ruby, seveda) ženskega spola, ali ne bi bil stavek Rubi se je nagnula napred bolj smiseln? Ja, ja, jaaaa, okej. Bo veliko bolj zdravo, če ostanem pri slovenski.

Sem pravi zaklad na videz popolnoma nepomembnih poškodbic; zlomljenega nohta, ranic od spotikanj na prstih in rdečih kolobarjev komarjev na nemogočih mestih. Nisem vedela, da je gleženj atraktivno mesto.

Spet se zaljubljam v jesenske trende; plaščke, čeveljce, jopice. Prijazno do oči, boleče za žep.

Neverjetno, kako je vse, kar naredi dojenček luštkano. Hranjenje s peskom na plaži, recimo. Ko si ves popacan s kremo okoli ust zaradi čokoladnih krofov želi v vodo, ga pač ne morete odbiti, kajne?

Sem absolutno za to, da nekje sredi Maribora namestijo Costo. Frescati so nekaj čarobnega, ko govorimo o preganjanju vročine.

Učim se, učim. Tudi ko govorimo o sedežnem redu v gledališču ali predstavi na prostem.  Morda ocenjevanje pričeske nekomu predstavlja hobi, meni pa se prav gotovo ne zdi zabavno buljiti v zatilje osebe pred mano in pri tem stegovati golt, ker je uboga reva zrasla dva metra. Krohotanje med predstavo? Tako smešno pa spet ni, no!

Zares sem uvidevna do drugačnih ljudi. Ampak če je ta tipičen primer človeške predrznosti, pa še sama postanem neprijazna. Saj so vendar loputanje vrat javnega stranišča pred nosom, neumikanje svoje prtljage s stola na desni, medtem ko je vse drugo že zasedeno, ogovarjanje plešaste osebe, ki naključno stoji pred tabo, dovolj da si misliš: skrajno si neprivlačna in tehtaš vsaj dvajset kilogramov več kot jaz, tvoj vuitton je očiten ponaredek, obuta si v rdeče superge in vijolične pajkice, ki ti jih z najboljšim namenom do okolice odsvetujem, zato utihni, izprazni mesto poleg sebe, da se lahko usedem, mater!

Z veseljem sporočam, da so se moji sorodniki opravili izpit kaj kupiti šestnajstletnici, katere okusa na poznaš. Torej ne ogabnih zlatih zapestnic, prevelikih pulijev in orientalskih tunik. Zadošča že bižuterija, ki ni kičasta, zato sem zdaj lastnica čudovitih modrih zapestnic, ki jih ne bi kupila izključno zaradi cene, drobižnice, srebrne verižice in rjavih gležnjarjev. Frajerka, da te kap.

Sem pa tudi iskalka svoje uradno prve drobižnice, črne kratke jopice in verižice bronaste barve. Pfa.

Kako naj se počuti hči, ko izve, da njen oče pravzaprav ne ve, da so njeni naravni lasje kodrasti?

Je to, da poimenuješ bonsaia krik osamljenosti?

Okej, te ekskluzivne ponudbe šolskih potrebščin me strašijo. Saj vem, da se novo šolsko leto z največjim užitkom zaganja v vrata, ampak pretiravati pa tudi ni treba.

Prihaja. Dolgo poročilo meseca avgusta preživetega v Črni gori. Nekoč. Ko bo čas.

Res je, da je njen videz že zdavnaj prerasel pridevnik uporniški, saj se spreminja v burlesko, a proti Rihannini glasbi nimam nič proti. Pravzaprav se že nekaj časa neuspešno trudim, da bi si izbila refren naslednje pesmi iz glave, pa tudi video je prav simpatično nasilen.

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Ker se spomnim na predmestje Londona. In ker mi je všeč.

Zapisano pod Glasba avtor: afnaa, 14.08.2010
YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

Črn ali bel, bil je kralj

Zapisano pod Glasba avtor: afnaa, 27.06.2009

Seveda tudi jaz ne morem mimo, ne da bi me zadelo. Seveda imam tudi jaz nekaj za povedati, imam mnenje in poznam njegove pesmi.

Premlada sem, da bi okusila delce njegove prave slave, čarobnosti gibov in nastopov. Vse to, kar se je v zadnjem desetletju spremenilo v zamaskirano nesmrtnost. Vrečo, polno obtožb, kazanja s prstom, osuplosti in v bledoličnega duha s tremi otroki.  

Kdo je bil skrivnosti mož izpod upadle kože, shiranega telesa, nezaupljivih oči? Vse tisto, kar so mu napraskali mediji ali preprost fant, ki ni doživel otroštva, tako kot si zasluži vsak otok? Nalepka, ki mu jo je prilepil oče?

Seveda ga imamo zdaj vsi radi. Vsi jočemo, vsi opevamo njegovo slavo, vsi si želimo, da bi bilo drugače. Nihče noče nazaj denarja propadlega koncerta, saj se to vendar ne spodobi. Vendar vseeno: vse to si vendar zasluži, kajne? Kljub vsem obtožbam, sumljivi ljubezni do otrok. Ampak to je že preteklost in predvsem nekaj, kar nima veze z glasbo, ki ostaja. Tukaj in ta trenutek. Milijoni prodanih plošč in uspešnic, ki ostajajo nekje za večno v srcih mnogih. 

Še včeraj sem ga poslušala skupaj z Beyonce in Coldplayi, ne vede, da poslušam zapuščino pojave, katere spomin pač ne bo umrl. Dejstvo. In sploh nisem njegova oboževalka, pa mi jasno, da je enostavno bil eden in edini, vsem tistim, ki so bili in še bodo navkljub. Unikaten glas, gibi, unikatna in preprosto nenadomestljiva pojava. Skupaj z migajočim otrokom nad balkonom, dvema propadlima zakonoma, vidno neuspešnim operacij in krhkemu, sramežljivemu otroškemu srcu.

And for God sake; bil je vendar dober človek. Vsa tista dobrodelnost, preprosto ni mogla biti le odlična reklamna poteza. Ni mu bilo vseeno za ljudi, kajne? Bil je vendar otrok z ukradenim otroštvom! In v vsakem geniju je malo norosti. Ne bi bil zdaj počasi čas, da ga končno potegnemo iz vode in mu pustimo, da zadiha?  

Kakor koli obrnemo, je Michael Jackson legenda, pop ikona, ki bo živela večno. Pa četudi na kakšnem izmišljenem otoku skupaj s Presleyem.

  • Share/Bookmark

Bodoča groteska v Beogradu

Zapisano pod Aktualno, Glasba, Razmišljanja, misli avtor: afnaa, 22.05.2008

Vsakdo, ki zasliši ime srbske prestolnice v teh dneh najprej pomisli na Evrovizijo. Po eni strani je vse lepo in prav, a bojim se, da letošnjega prenosa spet ne bom mogla pogledati do konca. Vsako leto namreč postaja hujše in vedno več je norčevanja iz glasbe in resnično ne morem trditi, da ne dvomim o podobnem scenariju tudi letos. Na prvem polfinalnem večeru me je namreč skoraj kap ob skakljanju irskega purana in podobnih takšnih ali drugačnih stvorov.

Seveda se ne morem kar sprehoditi mimo Rebekinega nastopa. Bila je dobra. Glede na druge pravzaprav zelo dobra. A bojim se, da je vso lepoto, ki so jo Srbi poveličevali, z vrečastim plaščem in nasplošno kičastim nastopom skrila. Čeprav mi osebno Rebeka ni preveč ljuba in kljub temu, da dečva zna peti, ima zelo zoprn glas, priznavam, da je lepa. Če bi izpustila kletko, robota odeta v črno s čelado na glavi in oblekla kaj prijaznejšega očem, bi nedvomno imela možnost. Skupaj z zavidanja vrednimi plesalkami in plesalci, s seksi obleko in dobro koreografijo bi ji napovedala kopijo grške predstavnice Helene Paparizou, ki je pred dvema letoma osvojila prvo mesto in to več kot zasluženo, zdaj pa me je več kot očitno spominjala na morilsko striptizeto odeto v kuščarsko barvo ob dveh robotskih sužnjih. Že na Emi je grozljivo odpirala usta, zdaj pa se je poleg tega že skoraj drla. Vendar kljub temu je naša in prepričana sem, da je Rebeka od tekmovanja odnesla veliko. 

Kaj se tiče letošnjega zmagovalca; upam, da bo spodoben, ampak ne vem, če lahko to tudi pričakujemo. Bosno in Hercegovino preprosto moraš imeti rad, Dima Bilan je za pojest, medtem ko sta Grčija in Armenija na prvem polfinalnem večeru odlično opravili. Željko je shujšal in spet mi je všeč, na vse pretege pa pogrešam Mojco Mavec in njen nežno božajoč glas. Pa kaj, če je prepisala kolumno. Oprostite ji že!

Jutri grem tudi sama v Beograd; ampak dejansko. Tokrat tretjič, v upanju da se bom imela vsaj pol toliko lepo, kot sem se imela prejšnič. Rada imam srbske ljudi in njihovo iskrenost, njihov jezik, ki je napol tudi moj, kulturo in navade, jutri pa se bom ponovno zaljubila v mesto. Pa bre!

  • Share/Bookmark

Ema tretjič

Zapisano pod Glasba, Razmišljanja, misli avtor: afnaa, 5.02.2008

Vsako leto godrnjamo, da je izbor obupen, da bi bilo boljše, če bi vrgli koruzo in sploh ne bi več upali. Vendar resnično, letošnji izbor in celoten izbor je bil grozljiv, blesav in resnično pomilovanja vreden. O predizborih nisem izgubljala besed, ker jih preprosto nisem gledala, pa ne vem zakaj. Po besedah nekaterih sem si prihranila marsikatero solzo in lažno upanje, ki pa jih je vsako leto še preveč.

Voditelja sta si očitno zastavila cilj, da celotno stvar izpeljeta čisto na izi, kakor da se jima fučka za vse. Mariu so delo za teden dni podaljšali in zdelo se mi je, da hoče čim prej končati, svoje povedati in oditi domov spat. Njegova sovoditeljica Bernarda, s plastičnimi baloni okrog vratu, mi je bila vedno zelo všeč, saj je vsakič tako pozitivna in svoje delo dobro opravi. Kljub temu, da je Mariove pripombe vedno nagradila s smehom, pa sta bila čisto okej in mogoče si vendarle ne smem dovoliti, da bi tako izkušena voditelja preveč kritizirala.   

Skoraj bi me kap, ko je Manca pristala komaj na devetem mestu. Res je sicer, da je njena oprava bila podobna babičini iz Rdeče kapice, a že zaradi vpliva, ki se jo je še držal iz Melodij morja in sonca, je bilo za pričakovati, da se uvrsti med prvih pet. Wernerjeva Brigitka je vendarle pokazala, da zna še kaj drugega, kot pa samo paradirati s svojimi joški in staviti zgolj na videz. Kljub temu, da je njena ‘violinistka’ držala violino narobe, pa z njenimi gromozanskimi trepalnicami njen nastop niti ni bil tako slab. Vsakakor pa sem nekaj več pričakovala od Eve Černe. Rada imam njen glas, a v svoji uniformi je bila kot neka super junakinja, ki je pripravljena rešiti svet, le s pol metra večjim obsegom svojih bokov. In ja, spet tiste finte z blagom. Znorela pa sem in preprosto nisem mogla verjeti, ko je pred njo začel poplesavati fant v kavbojkah ter resnično sem mislila, da je napaka in da se je koreografiji priključil lučkar. Ne vem kaj je hujše; televizija pri Angelsih, obrita obrv Raaya ali bebav nasmešek njihovega Janija Pavca?

Helena Blegne se je očitno vrnila in to v vsej svoji luči. Veliko lepša in zrelejša, pa čeprav shujšana in v pasu tanka kot list papirja. Mislim, da sem o tem že enkrat pisala, kajne? O tem kako se nekateri na vsak način trudijo prekriti svoja leta. Njej je to zagotovo uspelo.

Vsako leto seveda isto. Ema ne mine brez Nuše Derende, Darje Švajger in Alenke Godec, ki v času glasovanja prekrakajo evrovizijske viže, uganite kaj. Vsako leto je taaako dolgočasno. Ne razumite me narobe, vse tri so pevke z odličnim vokalom in kljub premočnemu mejkapu so tudi letos pele odlično.

Ko so se vse pesmi odvrtele sem se vprašala, kaj to je vse? Potem pa mi govorijo, naj se odločim. Odločim med čim? Slabim in katostrofalnim?

Ni mi bilo jasno. So Langa zagrozili komercialki, da bo nad njih prišla Ciganska banda, če ne zmagajo? Njihova pesem me je spominjala na ljudsko ali pa osvobodilno bratstva in junaštva v času Tita. Okrog dveh bratov so skakale gospadične, očitno oblečene v narodno nošo, a vsekakor ne v slovensko. Pa kaj je s tem narodom? Res je, da ima vsak Cigan doma vsaj tri telefone in da so vsi pač noro tipkali, ampak živimo v Sloveniji bre in Slovenije ne predstavljajo Cigani. No, vsaj v večini ne. Ne vem komu se naj zahvalim, da niso zmagali, šlo je le za las, naprej pa torej pošiljamo Rebeko. Očitno je šparala s svojimi finančnimi sredstvi in nase navlekla kapri hlače, za njo je plesala lutka, njej pa bi le svetovala, naj naslednjič ne odpira ust tako na široko in na veliko. Sicer pa je pesem energična in ima refren, ki gre v uho. Če bi imela dobro koreografijo, z še boljšimi plesalci mogoče še kam pridemo. Upanje vedno ostaja.

  • Share/Bookmark
Starejši zapisi »