Pomisleki


Praznuje z angeli

Zapisano pod Glasba, Razmišljanja, misli avtor: afnaa, 25.01.2008

Ne bom trdila, da se mi je ob njegovi smrti trgalo srce, ne bom dejala, da sem točila krokodilje solze, bilo pa mi je tako zelo žal, kot že dolgo ne. Danes bi bil star sedemindvajset let, če tistega prekletega dne ne bi sedel v avto.

Rada sem ga poslušala, čutila sem spoštovanje do njegovih pesmi, dela, predvsem pa do njega samega. Zares je bil človek na mestu. Predan svoji domovini, verujoč v Boga, z mehkim srcem in zadnji človek na svetu, ki bi si zaslužil smrt. Če je že kje Bog; bila sem jezna nanj. Če bi bil zares nekje na svetu, smrti Toše ne bi dovolil. Ne bi smel. Bilo bi preprosto preveč blesavo, neumno, da tako mlad, dober človek umre, ki je nenazadnje bil tako zelo veren.

Njegov glas je bil neverjeten. Pel je čutno, z vsem svojim srcem in pri tem je tako zelo užival. Glasba je bila tako rekoč njegovo življenje. Pevca, ki ga veliko raje poslušaš v živo, kot pa na playbacku, ne najdeš na vsakem koraku. Njegov glas ni nikoli razočaral in dvorane ni napolnil brez razloga. Čutila sem dolžnost, da imam tako velike pevca v orginalu, zato sem šla v Big Banga po njegov cd. Če ne bi odšel, si ga verjetno ne bi kupila, priznam. Vendar sem si ga, preprosto moram ga imeti na polici, da me vsak dan spomni na to, kako zelo občudovanja vreden je bil. Žal mi je, da nisem šla na njegov koncert. Niti v sanjah si takrat nisem mislila, da je to morda moja zadnja priložnost, da ga slišim v živo. Saj je še čas. A bilo ga je še tako zelo malo.

Komaj dva dneva po njegovi tragični smrti sem napisala post o Makedonskem pevcu in dva komentatorja sta me obtožila, da me je njegova smrt prizadela bolj, kot pa če bi umrl nekdo od mojih najbližnjih. Da mi nekdo, ki ga nisem nikoli osebno poznala pomeni več, kot pa lastna družina in da se požvižgam na svoje sorodnike. Takoj ob žalovanju sem slišala tudi komentarje, da je nesmiselno jokati za nekom, ki ga nisi osebno poznal. Niti prvo, niti drugo ni res. Toše je bil pevec, za katerim ti preprosto ni vseeno. Drugače je občutiti izgubo čudovitega pevca in nekoga iz kroga tvojih najbližnjih. Vsakega imaš na svoj način rad. Oba spoštuješ, vendar vsakega na svoj način.

Toše zdaj praznuje z angeli, z nami pa je še vedno. V spominih in pesmih.

  • Share/Bookmark

Britney kot strašilo in idol

Zapisano pod Glasba, Razmišljanja, misli avtor: afnaa, 19.01.2008

Leto, ki je za nami zagotovo ni bilo za vse uspešno. Nekateri bi ga najraje izbrisali iz spomina, popravili vse svoje napake, ki so jih storili in začeli znova. Prav verjetno je, da je med takšnim tudi Britney Spears, za katero leto 2007 ni bilo prav bleščeče. O njej se je pisalo pred leti, piše se zdaj in pisalo se še bo, samo da je razlika v vsebini.

Ko sem bila maljša, je bila Britney moj idol. Poplesavala je ob vročih ritmih in razkazovala trebušček, imela je svoj sijaj v očeh, večno mladost in plave lase, po katerih sem tako zelo hrepenela. Zdaj več ne pleše, temveč se maje, sijaj je postal meglen, pa tudi lase je pred enim letom izgubila v enem izmed frizerskem salonu, kjer je novinarje vzpodbudila z novico o svoji pobriti glavi. Če se prav spomnim, se je vse začelo, ko je spoznala tistega izkoriščevalskega tepca, Kevina. Pojavile so se slike njunega veseljačenja, norosti in tako so novinarji spet imeli o čem pisati. Po poroki so se novice pojavljale kot po tekočem traku in pravzaprav jih je bilo težko dohajati. Nato je šlo le še navzdol, svet pa je začel pogrešati pravo Britney.

Čedalje bolj se mi dozdeva, da Britney ni sama kriva za svoje tegobe. Seveda ni popolnoma nedolžna, a njeno življenje se spreminja v pekel zaradi neučakanih, nasilnih in vsiljivih paparacev, ki ji ne dajo dihati. Vse skupaj prerašča mejo, je neokusno in žalostno. Ne zanima me, če je Britney jedla hamburger na poti v studio, da ji je počila guma in ne zanimajo me njene domnevne misli. Malo neresnice pride zmerom prav, vendar vse se postavi na glavo, ko ob tem nekdo trpi. To je cena slave boste rekli, a nekje je vendarle meja. Pustimo ji, da uredi svoje zasebno življenje in da reši svoje nakopičene težave v miru. Tudi meni bi se zmešalo, če bi bila v njeni koži in to že veliko prej. Mogoče bi do zdaj že komu odpihnila glavo in ne samo, da bi se pobrila, oči bi si izkopala in si jih dala v usta.

Nikoli ni ustvarjala zelo kavalitetne glasbe, a imela je nekaj neverjetnih hitov, ki so postali uspešni zaradi glasbene podlage, ki gre hitro v uho in prav takšnega besedila, v večjem pa je postala slavna prav zaradi svoje punčkasti in nedolžnosti. Z vseh strani jo obtožujejo, da ne zna peti. Kdo pa pravi, da je lahko pevec samo tisti, ki poje kot Mariah Carey? In nenazadnje tudi njen Blackout ni tako slab. Je že res, da so besedila pesmi popolnoma brez smisla, a v zadnjem času je vse več neuporabnih, brez sporočila in brezveznih besedil, pa nikomu ništa. Se je kdo pritoževal nad Rihannino Umbrella -ela-ela-e? Ne, celo poletjo smo si jo nevede brundali, zato se torej vzdržimo nesramnih komentarjev. Njene materinske plati se sploh ne bom dotikala. Ne bom solila pameti, preden ne poznam prav vseh plati zgodbe, sem pa prepričana, da ima svoja sinova nadvse rada, jima želi najboljše in se zelo trudi.

Ljudje zmano biti zelo krivični, kruti, maščevalni in grobi. Življenje nekoga je lahko v hipu postavljeno na glavo samo zaradi krutega človeka. Zasledovanje, poniževanje ugasnujoče zvezdnice pa ni niti zabavno, kaj šele okusno. Vse skupaj postaja že dolgočasno in zaskrbljajoče. Na naslovnicah se vsak dan najde kdo, ki se razpiše o najnovejših norostih Britney. Pa kaj potem, če nosi roza lasuljo, nenazadnje je samo človek, tako kot njena sestra, ki bo pri sedemnajstih povila prvorojenca. Kaj pa hočemo, upamo lahko le, da bo našla malo več miru kot pa njena starejša sestra.

  • Share/Bookmark

Toše

Zapisano pod Aktualno, Glasba avtor: afnaa, 19.10.2007

Bila sem na avtobusu in se vračala iz šole, ko me je klicala mama in me vprašala, če že vem. Vem kaj? Nisem vedela o čem govori in bila malo jezna, češ zakaj me sploh kličeš, ker bom itak hitro doma. Ne, mama ne zanima me. Bila sem namreč prepričana, da bo na dolgo in široko začela tveziti o kakšnem sorodniku v tretjem kolenu, ki ga sploh nikoli ni poznala. Kakor koli, nisem pokazala kakšnega prevelikega zanimanja, ko pa sem prišla domov, videla dolg nos mojega očeta, ki je drugače trd kot kamen in ga nič ne spravi s tira mi je bilo jasno, da je nekaj hudega.

Makedonski pevec je preminil v avtomobilski nesreči, jaz pa se ne bom spuščala v podrobnosti, saj so že vsem znane. Meni eden izmed najljubših pevcev z angelskim glasom in z najljubšo pesmijo Jedina, ki se je nikakor ne morem naveličati. Slišala sem jo nekaj časa potem, ko sem izvedela in še nisem čisto dojela; oblila me je kurja polt, ko sem spoznala, da čudovit glas nikoli več ne bo pel v živo. Mislila sem, da se me takšna stvar ne bo tako dotaknila, da bi potočila solzo, a sem se očitno motila. Fant, ki je bil vedno dobre volje, vse prej kot ošaben, ki je pel kakor slavček in je v svoji prekratki karieri dosegel veliko. Vse nas je očitno presenetilo in prizadelo, da je na naših cestah umrla še ena izmed mladih duš, ki je komaj pošteno zakorakala v življenje.

Ko sem bila majhna sem se stisnila k babici, da bi se pogrela in skupaj sva molili, danes pa tega ne počneva več. Vsako nedeljo gre k maši, jaz pa se izogibam vprašanju, ali verjamem v Boga. Vztrajno se poslužuje odgovora o božji volji, da je tako le slednji hotel ter da je tako že prav. Čedalje bolj sem skeptična o tem in smrt mladega, velikodušnega pevca, pred katerim je bilo še vse življenje, to še bolj potrjuje.

  • Share/Bookmark
« Novejši zapisi